Zavedam se, da imam še malo časa, dokler se nam ne pridruži nov član, ki bo seveda hotel mamico čisto zase vsaj prvo leto svojega življenja. Zato je treba pohiteti. Želim narediti še zadnji izpit statistike za magisterij in vsaj malo osnutka za magisterij. Tako sem v visoki nosečnosti (beri sredi 9.meseca) pisala en izpit ter včeraj (9 dni pred rokom poroda :) se en kolokvij. To seveda zahteva kar precej napora - učenje, sedenje za mizo po več ur- mali pa seveda mora kar naprej opozarjat nase z močnim brcanjem, premikanjem, kolcanjem obvezno 3x na dan po 10 minut... - vse, da slučajno študiozna mami ne bi pozabila, da je notri. Ja, ja, seveda- dejstvo je tudi, da ko sem jaz bolj nervozna, je mali tudi, vem, vem.
Tako smo imeli (vsi trije) včeraj spet en zanimiv izlet- v center mesta, kamor je oči peljal svojo ženo in sineka na izpit. Ta izlet je bil v zadnjem mesecu že 3. - prvič je šla mami na predavanje, da je mal snov ponovila, nato je šla na izpit in še na kolokvij. Mamici pa se je najboljše od vsega zdelo, ker ima v zadnjem mesecu in pol svojega osebnega šoferja- moža, ki jo pripelje na izpit, jo polubčka in ji zaželi veliko sreče, nato pa vzame svoj leptop in v najbližjo kavarno (kjer imajo brezplačen dostop do interneta) delat za svoje podjetje. In potem svizec zavije čokolado v folijo... ups, mislim... in nato mami odpiše izpit, oči zapre pisarno (beri- leptop :) in že gremo na šetnjo po mestu- gledat ulične performerje, na sladoled na Prešerca in prav na izi naokrog.
Joj, če ni to najlepše, da imaš moža s tako službo, ja, vem, da sem že povedala, samo je res!- kjerkoli sva, lahko v miru dela - tako zdaj močno vizualiziram našo družinico in naše enomesečno dopustovanje nekje na Karibih... vam sporočim, ko bo to naša nova avantura ;)
No comments:
Post a Comment