Nova pomlad v razmerjih

Zalotim se kako več ne morem gledati romantičnih filmov. Ko to povem prijateljicam, mi ena namigne, da morda ne verjamem več v romantiko. Hitro se branim, da ne zato, ampak ker se mi zdi potrata časa, a nato pridam, ja, morda tudi to, ker nas mediji filajo s temi romantičnimi podobami, resnično življenje pa ni tako. 

Moja strast je raziskovanje odnosov, zato sem jasno postala zakonska in družinska psihoterapevtka. Ugotavljam pa, da se veliko odnosov, ki se začne pravljično, konča zelo klavrno. Zalotim se, ko še vedno kdaj z občudovanjem opazujem kakšen par iz bližnje ali daljne okolice in si rečem: "Še obstajajo pravljice in razmerja so lahko s pridihom pravljice," a na mojo žalost že kmalu slišim kako sta šla narazen in se že videvata vsak s svojim novim partnerjem. Kje je pravljica? Kje je romantika? Kaj smo res postali tako egoistična bitja, da smo z nekom samo dokler cvetijo rožice, potem pa takoj zamenjamo vrtnarja, namesto da bi počakali čez zimo na novo pomlad v razmerju?