10. junij 2010 MOOORJEEEE :)

Tole je blog o najinih impulzivnih vsakodnevnih avanturah- ja, najino življenje je res pestro in JA- HOČETE NAJU SPOZNATI!! :D
...in predvsem... MORAM zapisat vse čudovite dogodivščine, da jih ne pozabim, ker je ena lepša od druge in takooo uživava...pa tudi za najinega sinčka.
Torej, sem na porodniškem dopustu in res fino je, da se lahko posvetim pripravljanju vsega za otročka, ker pa moj mož dela od doma, si lahko vzameva tudi dan med tednom čist na off- in tako je bilo- mož je "vprašal svojega šefa"(beri samega sebe) ;) in sva šla- na morje v Portorož.
Letos poleti nestrpno pričakujeva prihod tretjega člana naše družinice in zato sva vedela, da bova do konca avgusta težko še kaj videla morje, razen če ne greva za kakšen dan sedaj. Poleg tega sem imela prejšnji dan namen narediti še predzadnji kolokvij za magisterij in sem rabila naslednji dan na off (čeprav ga tehnično sicer nisem šla delat, no ampak sem vsaj na sprehodu po Tivoliju z možem ugotovila srž svoje težave :S) ... anyways...
Na morju sva si najprej ogledala lokacijo, kamor bomo - prvič trije- konec avgusta odšli na vikend morja zraven solin in si zaželela ter se pustila razvajat z ogledom apartmaja, nato pa sva nonšalantno parkirala avto pred kampom Lucija in se šla lepo mirno (in predvsem zastonj :) sončit kar na plažo kampa. Lubi se je celo kopal, čeprav temperatura morja ni bila več od 22 stopinj. In nato sva odšla na "preverjeno" kosilo njokov v sirovi omaki. Hmmm, nato pa sva bila tako zaspana (ja, sva se kar razvadila s popoldanskim spancem), da sva najprej razmišljala, da bi avto odpeljala v senco in se naspala, a sva se nato odločila, da greva kar na portoroško plažo, najameva dva ležalnika in marelo in si vzameva malo siestice. In tako je bilo-plaža skoraj prazna, saj je bilo to med tednom v četrtek, parking sva dobila takoj in idealen- v senčki. Ooo, kako luštno sva kakšno dobro uro spala na svojih ležalnikih, nato pa vsa razgreta v vodico- sama sem čofotala čisto pri obali, kjer je še toplo morje in o tako uživala- čutila pa sem, da je užival tudi mali v mojem treebuščku in nato smo se vsi zadovoljni odpravili še do moje stare mame, ki živi blizu in seveda pogledat še obe moji sestrični, Monico in seveda mojo drugo sestrično, rojeno pred slabim mesecem ter njuno mamo, ki živijo v novi hiši. Po prijetnem in sproščenem klepetu na njihovi senčni terasi in crkljanju ter stiskanju z obema sestričnama, sva se zadovoljna vrnila domov z najine morske avanture.