Saturday, July 3, 2010

Najin Kamnik

Najino prvo stanovanje, kjer sva skupaj živela kot najemnika je bilo v Kamniku. Posteljo sva imela ob oknu, ki je bilo čez celo steno in ob jutrih naju je grelo jutranje sonce in najin prvi jutranji pogled je bil na bližnji hrib in na sprehajalce in naključne mimoidoče. Vsako jutro je bilo čudovito! Pa ne samo zaradi razgleda- tudi zaradi najine sveže ljubezni in predvsem občutka svobode. Stanovanje sva imela daleč od služb, od najinih domov. Počutila sva se kot kralj in kraljica, čeprav stanovanje ni bilo veliko. Tu sva bila brez motečih faktorjev, tu sva se razvajala, se spoznavala, brez obveznosti. Zdaj je že malo drugače: investirala sva v stanovanje, gradiva družinico, bližje sva delu, domači naju lahko kadarkoli zmotijo.
In ko želiva ponovno pridobiti tisti občutek svobode, zaljubljenosti in brezskrbnosti, se vrneva tja. V najin Kamnik. Greva na večerni sprehod, s sladoledom ali kebabom v roki, po svežem podalpskem zraku, ob čudovitih barvah večernega sonca.
Eden izmed takih je bil tudi včerajšnji večer. Instinktivno sva po napornem dnevu odšla v šoping v eno tamkanjšnjih trgovin in se nato zapeljala tja - sprehajala sva se po na novo obnovljeni najini sprehajalni potki ob reki, šla namočit najine tačke v mrzlo reko in metala kamenčke v skalo na drugi strani. Tokrat je mož zmagal s 3:2 :) Sonce pa je počasi zahajalo. In nama spet prineslo mir in nepozabni trenutek srečanja najinih sproščenih duš.

No comments:

Post a Comment