Priprava na porod

Moja prva porodna izkušnja je bila precej prijetna, porod se je pričel 2 dni pred prvotnim predvidenim rokom poroda, čeprav so mi ga na UZ zaradi velikosti ploda prestavili na 7 dni prej, je na koncu bolj obveljal prvotni. Pregledi na vsake 2 dni po predvidenem datumu poroda pa se bili zame psihološko in fizično naporni (vožnja z avtom, čakanje v čakalnici, neskončna spraševanja vseh bližnjih in daljnih, če res še nisem rodila in predvsem spraševanje same sebe, če je moje telo zatajilo :( Zaradi tega razloga sem zato 2. vztrajala naj mi ga ne prestavljajo, tudi če bi bil otrok po UZ ponovno večji. Porod se je pričel najprej z lažnimi (t.i. Braxton-Hicksovimi) popadki, torej z neprijetnim, a nebolečim otrdevanjem trebuha ki so se med daljšim sprehodom pojavljali vsake 10 minut in nato stopnjevali v prave popadke (bolečine skozi križ proti jajčnikom), ki so postali vedno bolj redni (od najprej zelo neredni - na 12, pa 7, 2, pa 5, nato na 10 minut..., nakar so po dobri uri in pol postali redni na 5 minut in po 1h in pol rednih na 5 minut sva z možem odšla v porodnišnico). Porod je minil relativno hitro za prvi porod, brez komplikacij in če ne bi bilo umetnih popadkov in vrtenja zaradi dušikove maske (saj nisem pravilno dihala) ter prereza presredka (po mojem predvsem zato, ker nisem nič rekla naj ga varujejo), bi bil po mojem porod čisto drugačna izkušnja. Za podrobnosti beri: MOJO NOVO KNJIGO O CELOVITI PRIPRAVI NA POROD in Natančen opis poroda

Nisem strokovnjakinja na tem področju, a iz moje prvotne izkušnje, prebiranja literature in pogovorov s prijateljicami, ki so tudi že rodile sem se nekaj naučila, kar bi rada delila- morda bo kateri pomagalo: Če bi se torej lahko prestavila v preteklost, bi si pred prvim porodom svetovala:

1. Boljše kot odmisliti porod in si reči:"Bo že prišel ven, tako kot vsi," je temeljita psihološka priprava na porod. Če se ne pripraviš in strah samo odmisliš do poroda se lahko zgodi, da te ob začetku poroda in bolečinah zagrabi panika, v kateri ne sodeluješ dobro s svojim telesom in si lahko zaradi tega bistveno podaljšaš porod. Čeprav ne veš točno kaj si predstavljati pomaga:
- vizualizacija skozi porod- glede na informacije, ki smo jih pridobili (kako se začnejo popadki,kako z dihom umirim popadke, kako se maternični vrat odpira, kako se otrok lepo porodi, veselje po porodu...),
- ohranjanje vitalnosti skozi nosečnost s pilatesom, razgibavanjem, sprehodi, saj pomaga pri porodu (pa tudi veliko porodnic rodi tako, da ob iztisu svoja kolena ujame v svoj komolčni vzgib in sama drži svoje noge narazen in k sebi, kar ni ravno lahko, če ne ohranjaš vitalnosti skozi nosečnost), nato

-načrtovanje poroda- kakšen porod si želimo - t.i. porodni načrt- sama bom ponovno želela čim bolj naraven porod- brez epiduralne, analgetikov, ipd. predvsem pa bo sedaj prosila naj mi ne predrejo takoj ovojev in dodajo umetne popadke, naj vsaj kakšno uro počakajo, morda se bo moj medenični vrat s pravilnim dihanjem le bolj odprl. Je pa tudi res, da si nekatere naredijo zelo izčrpen porodni načrt, nato pa se porod prične drugače, kot pričakovano ali se zaradi zapletov ne odvija tako, pa je tudi to potrebno sprejeti- včasih je pač potreben kakšen neprijeten poseg zaradi ogroženega zdravja otroka ali porodnice in moramo tudi to sprejeti.
- načrtovanje vzdušja, ki me bo med porodom pomirilo: v porodnišnici bom ponovno prosila za CD-predvajalnik na katerem si bom predvajala nežno meditativno glasbo (priporočam tudi kakšen sugestiven, hipnotični CD kjer prigovarjajo kako se medenični vrat odpira,ipd.), stoječi ctg (ali pač navadni, samo da lahko z njim hodim vsaj ob postelji), da sem lahko v stoječi pozi čim dalj, (saj se tako otroček najlažje spušča), zatemnitev luči ter če imajo žogo ali pa posteljo, ki se toliko dvigne, da lahko popadke predihavam naslonjena na njo. Predvsem pa bom prosila, da mi obvarujejo presredek.

2. Med porodom je zelo pomembno, da imaš ob sebi vsaj eno osebo, ki ji zaupaš in se z njo počutiš udobno. Če je to tvoj partner, mama ali prijateljica je dobro, da se o svojih strahovih in neprijetnih občutkih pogovoriš vnaprej, da si potem lahko mirna. Meni je pomagalo, da sem partnerju povedala, da mi bo neprijetno, ker me bo videl najbrž v moji največji šibkosti in da še sama ne vem kako bom reagirala (ali bom kričala, preklinjala, obupavala, ali bila čisto tiho in ga ne bom niti pogledala zaradi bolečin, poleg tega se lahko med porodom poleg krvi izloči še urin ali celo blato)- vse to sva se pogovorila in rekel mi je, da se naj nič ne obremenjujem z njim, da bo zmogel vse to in mi bo stal ob strani in nudil, kar bom takrat od njega potrebovala- masažo, objem, spodbudne besede... zelo priporočam skupne obiske šole za starše, saj te tam dobro pripravijo na to, kar se med porodom dogaja ter te pomirijo, kaj je normalno pričakovati (npr. modro-vijoličnega zabuhlega novorojenčka in porod posteljice, ki je podobna veliki krvavi spužvi in celo, da nič ni narobe z zeleno plodovnico) ter povedo kako ravnati.

3. Pomembno je tudi, da ne pričneš pritiskati preden je to dobro in preden nisi dovolj odprta (čeprav se je želji težko upreti, saj bi večini žensk tako pasalo že prej). Težko se je zadržati, a v tej fazi poroda je najbolje visoko dvigniti brado in glavo ter dihati na kratko (globok vdih nato pa izdihovanje "po pasje" ali kot bi nežno pihal svečko). Razlog je predvsem v tem, ker če pritiskaš prej, lahko narediš več škode kot koristi, saj ti lahko zaradi pritiska in ne še dovolj odprtega materničnega vratu le ta bolj zateče, kar kasneje lahko poveča možnost prereza presredka (epizotomije) in verjemite šivanje presredka ni ravno najbolj prijetna zadeva.

4. Na sploh pa je pomembno, da se med (ali po) porodom ne obremenjuješ s časom. Opazila sem, da porodnice zelo različno opisujejo kako hitro se je otrok rodil: tako bo ena rekla, da se je rodil zelo hitro - v 3h popadkih- kar ponavadi pomeni: v prvem glavca, nato preostalo telo in v tretjem posteljica (kar se resnično velikokrat zgodi), vendar si vi ob tem morda ne predstavljate, da je prej imela več ur popadkov, preden so postali redni ali je morala celo več ur predihavati umetne popadke, ki so jih ji dodali. Kakšne ženske tako štejejo ure poroda od začetka popadkov (kar lahko nanese 12 ur ali več), spet druge od začetka rednih popadkov, tretje od prihoda v porodnišnico, četrte celo šele od časa, ko so legle na porodno mizo, četrte štejejo samo čas iztisa- tako se lahko porodnica, ki šteje od začetka popadkov počuti precej slabo, a ni potrebe!!

Zdi se mi pomembno, da se zavedamo, da niti dva poroda nista enaka, predvsem zaradi različnega doživljanja porodnice. Nekaterih stvari ne moremo nadzorovati in bolečina ali vsaj neprijetnost bo skoraj sigurno prisotna, vendar pa lahko nadzorujemo svoje misli - ob popadku se osredotočimo na dihanje (globoko dihanje s trebuhom ven ob vdihu in noter ob izdihu), na zavestno sproščanje mišic (ramenski obroč, usta, vrat, roke, dlani, noge), priporočam tudi meditacijo- izrek, ki nam bo pomagal skozi težje trenutke. Meni je za psihološko pripravo in zmanjševanje strahu izredno pomagala knjiga Skozi nosečnost z Jezusom, vam bo morda katera druga. Sama se tako pripravljam z molitvijo za čim krajši in neboleč porod, vendar dovolj dolg, da ne bi škodil otroku ter bom svoj drugi porod darovala Bogu s pesmijo, ki si jo prepevam že sedaj: "V Gospodu je moja moč in Gospod je moja luč, zaupaj vanj, odrešil te bo, nič se ne bojte, Gospod je tu, nič se ne bojte, Gospod je tu!"

Pomagajo tudi naslednji stavki:
Ves strah dam na stran ko se pripravljam na porod mojega dojenčka.

Sproščena sem in vesela, ko se pripravljam na porod mojega dojenčka.

Zaupam svojemu telesu.

Moj um je sproščen in moje telo je sproščeno.

Počutim se sproščena, varna.

Moje mišice delujejo v harmoniji.

Sama sem nekaj tednov pred porodom v denarnici nosila sliko dojenčice, ki je polna zaupanja in veselja stegovala ročice navzgor proti mamici - slika mi je dala sporočilo: "Moja hčerka je polna zaupanja vame, me bodri in komaj čaka, da me vidi, da jo vzamem v naročje in da bom njen cel svet.
Za otroke smo namreč najboljši in vse kar naredimo je za njih Vau! ;) morda se še ne zavedamo, kako občudojoče nas vidijo.

Moram priznati, da sem bila ob približevanju porodnega roka kar malo nepripravljena, vendar moram reči, da mi je pomagalo, da sem vse pripravila za našo deklico (oblekice, zibko, lupinico...) in se psihološko pripravila s pomočjo vizualizacije, prebiranja knjige in ponavljanja mojega meditacijskega izreka. Zavedam se, da mi ravno strah lahko največ škodi, zato se bom trudila med celim porodom ostati čimbolj sproščena, saj se mi zdi, da lahko otrok od bolj mirnega poroda veliko več dobrega pridobi ob vstopu na ta svet, kot pa od travmatičnega, stresnega poroda.

Če je delovalo, vam sporočim kmalu...po porodu.Pozdravček vsem so-nosečkam in želim vam lepo nosečnost, dobro pripravo na porod in čim lažji porod! :) VEČ PA SI PREBERITE V MOJI NOVI BREZPLAČNI KNJIGI O PRIPRAVI NA POROD, KI SEM JO PRIPRAVILA POSEBEJ ZA VAS MOJE NOSEČKE!