Sunday, October 30, 2011

Halloween predvečer v krogu naše družinice

Čudovito je.
Ko za praznike spet najdeš svojo energijo.
Ko se zbudiš zgodaj v jesensko jutro, zaradi podarjene dodatne ure, in pričneš s svežim hobijem(učenje igranja klavirja).
Ko se razširjena družina zbere ob skupnem kosilu.
Ko se naša mala družinica nadiha svežega zraka jesenskega gozda, se nato pogreje pod deko na kavču ob domačih kokicah in za popestritev večera izdela skupaj umetelno izrezane buče.
Prečudovito. Naša mala halloween avantura. Avantura predpredvečera dneva svetih.
Sladka kot karamelne kokice, dišeča kot zrela aromatična buča,
topla kot odeja, nežna kot puh. Srčna.

Tuesday, October 11, 2011

Oktobrsko kopanje v morju

Še en prečudovit dan...po napovedih vremenoslovcev eden zadnjih izredno toplih dni letošnjega podaljšanega poletja s temperaturami zraka okrog 30 in morja okrog 22 stopinj- V O.K.T.O.B.R.U.! Baje takega poletja- tako dolgega in vročega- ni bilo že cca. 100 let- ja,...potem je pa bilo treba nekaj ukrenit teh nekaj dni, kar ga še je, ne?

Za vikend nismo utegnili skočiti do obale in bilo mi je kar malo žal, ker je bila v petek napovedana močna ohladitev, kar bi pomenilo nič več poletja in kopanja v morju. Bila sem kar malo žalostna in že razmišljala kako bi še med tednom prišla na morje, nakar mi je sodelavka z nasmeškom pripovedovala, da je prejšnji dan šla direkt po službi v Piran na kavo. In sem si tudi sama zažela, da bi šli mi tudi, kar tako med tednom.
Idealno je bilo to, da sem imela "slučajno" (čeprav ne verjamem v slučaje :) v službi za izkoristit nekaj dodatnih ur in sem lahko odšla prej domov. Mož je bil, kot ponavadi (joj, kolk mam jaz srečo, da imam njega), navdušen nad idejo in obetajočo se novo avanturo in hop, že ob 14.30 smo se peljali proti morju...

Tuesday, October 4, 2011

Kako veš, da si uspešen?

Gremo čez življenje, eni z boljšimi preddispozicijami, kot drugi, "življenje so stopnice" sem slišala v eni pesmi. Rojstvo, šola, služba, ljubezen, poroka, otroci, hiša, ...nazaj ne moreš... in komentar radijske voditeljice? "višje, kot greš, bolj si zadihan" :)
Resno. Kaj je merilo naše uspešnosti? Nas bo sodil Bog? Ali bo naša vest naš največji sodnik, kot piše v Tibetantski knjigi smrti? Čeprav nisem pripadnica vzhodnjaške religije, verjamem bolj slednjemu- vsaj kar se tiče na Zemlji, po smrti bomo pa videli. Verjamem, da smo sedaj sami sebi (skupaj s ponotranjenimi pričakovanji okolice seveda) največji sodniki. In resnično si svoj pekel ali nebesa ustvarjamo na Zemlji sami, s svojimi mislimi, obsodbami, samohvalami, samozadovoljstvom ali nezadovoljstvom. Seveda ima pri tem veliko opraviti tudi način na katerega so nas vzgojili. Več na: www.elanvitalis.si