V preteklosti nisem imela prav nobene potrebe po snegu. Dovolj mi je bilo, da sem šla parkrat na leto smučat, sneg pa naj bo kar na smučiščih, v nižinah ga ne potrebujemo- je bila moja filozofija. A sedaj je mali prinesel spremembo- veselim se dni, ko gremo na sneg, ko se sankamo in uživamo v sončku. Sneg prinese čisto drugačen občutek. Občutek svežine, čas ko narava počiva, mi pa se zabavamo.
Letošnjo sezono zimskih radosti na snegu, smo otvorili z vožnjo z gondolo na Kravavec. Tam smo se sankali, sončili, pojedli joto in polni radosti in prelepih vtisov odpravili v dolino. Nadaljevali smo naslednji vikend z obiskom Zlate lisice, navijanjem za našo Tino in seveda sankanjem v Kranjski Gori. Čudovito je bilo...
Zelo se že veselimo družinskega ogleda gradov in drugih sneženih skulptur v Črni na Koroškem, ki ga bomo združili z namakanjem v toplicah. Tako mi je zima postala zelo všeč, sploh odkar imam tudi dovolj veliko dolgo in lepo belo bundo, ki mi pokrije hitro rastoč trebušček in naju tako s punčko ne zebe ;)
