Mamičino predpraznično razmišljanje

Najlepše poslanstvo je biti mami. Otrok ti izpopolne življenje in ti da čisto novo dimenzijo. Zapolni ti ga s svojo čisto in močno energijo, s svojo močno voljo, vztrajnostjo, njegov nasmešek vsakič napolne družinsko gnezdece in moje srce z radostjo, ki se je ne da opisati. Srce mi zaigra od veselja in nikdar si ne bi znala prej predstavljati kako se ti pogled na svet spremeni. Prej ti je bilo pomembnih tisoč majhnih detajlov, zdaj mi je vse drugo postransko, le da je on zdrav in se dobro počuti. Ker sem svojega 1. otroka rodila relativno pozno, sem lahko zares videla ta velik preskok. Prej osredotočenost nase, na službo, na študij, na zunanji izgled, na druženja s prijatelji- zdaj je najprej on, potem mož, pa dolgo nič. Mogoče je to samo obdobje in bo kasneje drugače, a trenutno mi je edina pomembna stvar, da sem čim več časa z njim in če me nekaj v mojem dnevu močno razočara, ni pomembno, ker vem, da kmalu pridem domov, ga objamem, se mu posvetim in lahko zagledam svet z njegove perspektive. Sproščenost, igrivost, nasmejanost, vse je tako preprosto. Samo da smo skupaj in da se imamo radi.

Seveda pridejo težji dnevi, ker sem zaradi nosečnosti utrujena, mali včasih zaradi lune, utrujenosti, tudi preveč sladkorja, razdražljiv in takrat mi je tako hudo, ko mi manjka potrpljenja za ukvarjanje z njim, ko včasih povzignem glas, namesto da bi ga v njegovi trmi poskušala zamotit, spremeniti njegov fokus, ko sem jezna nanj ali ko zaradi nosečnosti ne zmorem letati za njim in se kam udari... Takrat se počutim zares slaba mama in hudo mi je, tudi potočim kakšno solzo. A tudi ko je najhuje se spomnim besed moje profesorice iz faksa- dobri starši se skoraj vsak dan počutijo, kot da so slabi ali bi kaj lahko naredili bolje; zares slabi starši pa se ves čas počutijo kot dobri starši, so nekritični do svojega ravnanja, se ne razvijajo in ne pustijo, da bi ob otrocih tudi sami rasli in se učili. Dobri starši pa se trudijo, opazijo kdaj jim spodleti in naslednjič poskušajo drugače, rastejo in se trudijo.

Žal mi je sin, za vse momente, ki bi jih lahko speljala drugače v preteklosti in prihodnosti, in upam, da ti bom lahko najboljša mama, ker si jo zaslužiš.Sploh luštno bo pa čez nekaj tednov, ko bomo spet cele dneve skupaj, uživali v družinskih praznikih in kasneje spet celo leto skupaj.