Aktivna mami

Kar nekaj časa nisem pisala. Imela sam druge pomembnejše stvari, ki jih ni bilo moč odložiti in zdaj moram vse nadoknadit.
Torej. Še pred začetkom prave sezone smo bili na morju in kraljevali plaži v zadnjih dneh moje porodniške. Zdaj pa že delam. Še dobro, da je bil "mehki prehod", kot sama rada rečem, ker sem na delo prišla konec junija in sedaj v miru lepo urejam dokumentacijo, pišem poročila, načrtujem delo za naprej... mirno. Poleg tega sem prišla na delovno mesto za slabe tri tedne in sedaj že odštevam dneve do mojega, zaradi lanskega neizkoriščenega - še podaljšanega dopusta do sredine avgusta. Jupiiii. Kdo bi si mislil, da je (v mojem primeru) tako fajn imeti otroka poleti. Če bi se dalo bi tudi drugega tako načrtovala, ampak saj veste- glede teh stvari je težko kaj načrtovati- no, ko bo Bog dal.
Druga stvar je bila, da pišem za magisterij, in to še ne bo kmalu končano...sedaj delam šele pilotsko raziskavo, pa se mi takooo ne daaaa. Ampak je treba brcat v to smer, ker v bistvu ne vem koliko časa še imam, preden bom morala kaj vračat državi, tako da...
Tretja stvar je bila pomoč pri detajlih in fotografiranje prelepe primorske cerkvene poroke mojega strica in krsta moje sestrične, čemur je sledila morska pojedina z jastogom, črno rižoto s hobotnico, brancinom, začinjeno z rezanci s tartufi, izvrstno družbo in lahkotno poletno torto, ki ji je sledil užitek na plaži ob navdušenem čofotanju mojega šonza. (op.: ime izhaja iz Miško->Mišonzi->Šonzi ;)
Četrta stvar (joj, pa je res veliko stvari- uf) je bila, da so me prosili, če bi lahko napisala članek in posnela intervju za Baby book- to mi je bilo v velik užitek in v čast ter se že veselim objave video intervjuja na njihovi novi strani in nadaljnjega sodelovanja. Poleg tega pa smo imeli tudi snemanje vadbe z vozički s klubom mladih mamic na bibaleze.si in seveda so mojega überfotogeničnega sinka kar naprej slikali in koga kot vedno hoteli za povedat par besed o tej aktivnosti- seveda mene. (slikice in video so tule: http://bibaleze.si/clanek/starsi/z-otroskimi-vozicki-do-fit-postave.html )
Sem ugotovila, da so ljudje okrog mene navajeni, da lahko mene vedno "porinejo" v to, da kaj povem za televizijo, da se zavzamem za kakšno stvar, ...

VSE GLEDE PORODA SI PREBERITE V MOJI ČISTO SVEŽI BREZPLAČNI KNJIGI! 😍

 ki jo je pri vodstvu treba v stilu "zaščite malega človeka" in "skupnega mnenja" uveljaviti ali vprašati. In zaradi takih in drugačnih predstav ljudi o meni, sem bila vedno v eni izmed vodilnih funkcij, če nič drugega- kot blagajnik, že od 1.razreda stalno plesno-pevsko-gledališko nastopam, v zboru pod prejšnjim vodstvom sem imela seveda (v stilu- ona si upa, ona ima močen glas, njej ni težko nastopat...) pri sopranih največkrat jaz solo (dokler se nisem uprla in hvalabogu je zdaj drugače). Že od 12. leta dalje vodim in povezujem prireditve z veznim tekstom in seveda so se ljudje navadili, da za vsako tako stvar mene vprašajo- tako sem bila ves čas animatorka, vodja mladinskih skupin, vodila delavnice za osebnostno in duhovno rast, vodila sem aerobiko, tae-bo v ŠOU, plesne tečaje, bila pomočnica možu pri salsi. Seveda so me prosili tudi, da bom vodja naše gledališke skupine, na faksu pa sta me dve sošolki klicali kar "šefica" :S in tudi zdaj me ljudje povsod doživljajo kot naravnega vodjo, čeprav sama nisem ravno tega mnenja in imam vedno tremo pred nastopanjem. V istem stilu so me pred leti kar napisali brez mojega soglasja kot kandidatko za študentske volitve in so me (seveda) edino iz naše stranke izvolili v upravni odbor fakultete, kjer sem delovala 2 leti. Enako sem v novem pevskem zboru 1. dan prihoda že pela solo. Ja, takle mamo.

Včasih se mi zdi, da me tudi prijatelji doživljajo kot leader of the pack, čeprav je zanimivo, da sem bila v osnovni šoli zelo tiha in plaha, a se je to čisto obrnilo na glavo v srednji. Tekom izobraževanja in tudi kasneje sem dobila tudi veliko ponudb s strani ljudi, da če bi jaz bila direktorica kakšnega zavoda, da se z veseljem zaposlijo pri meni. Moram reči, da mi take pohvale godijo in se bolj zavedam, da imam moč in zaledje, da bi lahko tudi morda kasneje v življenju kaj takega res naredila. Hvala vsem mojim prijateljem za podporo. Mogoče pa je to v moji prihodnosti. Nikoli se ne ve.

Pa še naš malček je shodil in je tako luštno, ko hoče veliko hodit in se nosi samo, če je utrujen. Če pa zasliši glasbo, pa je tak cukr ko začne migat v ritmu,kot včeraj na koncertu poletnih melodij simfoničnega orkestra na Prešercu... "ja, seveda da pleše, bi bilo čudno če ne bi ob takih starših" reče kolegica in se nasmejemo v sproščeno poletje...