Pregled leta 2016 in zakaj študij končati pred družino?

Kakšno leto je bilo 2016 za našo družinico?

Polno zaključkov in novih začetkov. JEEEJ NOVA KNJIGAAAA!! :)) 


V začetku leta 2016 nam je avto zbil našo psičko, mešanko med samojedom in haskijem, za katero smo zelo žalovali, vendar so nam konec leta dobri možje prinesli novega dobrovoljnega in umirjenega kužka, mešanca med zlatim prinašalcem in škotskim ovčarjem, ki se je zelo lepo vklopil kot naš 5. član. Kar je res je res- smrt prejšnjega psa preboliš zgolj z nakupom novega, kar so mi rekli kar trije prijatelji in nas spodbudili, da se naša družinica končno spet počuti kot celota.

Eden najpomemembnejših in najbolj stresnih dogodkov za našo družino
je bil moj zaključek magistrskega študija z magistrskim delom.
Ja, bolj stresen od poroda in novega dojenčka! Tako, da vsem priporočam, da svoj študij zaključijo preden si ustvarijo družino ali pa potem, ko so otroci že večji.
Cela družina je trpela približno 3 leta, a najbolj zadnje leto, ko sem delala po službi kolikor se je pač dalo in predvsem ponoči, ko so otroci spali in sem imela mir, kar je pomenilo, da sem spala pol leta samo približno 2-3 ure na noč! Odkrito povedano, sploh ne vem kako sem fizično in psihično ob dveh majhnih otrocih in redni službi, ki je bila tudi zelo zahtevna, saj sem (sploh zadnji mesec pred zagovorom v celoti) pokrivala še delo sodelavke, sploh zdržala. Ko so mi v službi sodelavci čestitali in mi rekli, da sem neverjetna in CARICA, da mi je to ob redni službi in dveh majhnih otrocih sploh uspelo, sem se zavedla teže dogodka. Sem pa vesela, da so otroci vseeno že dosti bolj samostojni in da sem jih hitro navadila samostojnosti: sama se oblečeta, obujeta, uredita, umijeta, si naredita preprost zajtrk, se skupaj zaigrata, pospravita, posesata...

Vseeno, če gledam nazaj, bi lahko magistrko delo napisala z bistveno manj stresa in zagovor brez nepotrebnega živciranja, saj sem bila z živci čisto na koncu, zagovor pa je bil na koncu eden izmed bolj prijetnih dogodkov! Predvsem zato, ker imam najboljšega mentorja na svetu, dr. Cristiana Gostečnika, ki zelo spodbuja svoje študente in ni zahteven, drugič, ker sem imela v komisiji njegovo asistentko, ki je enkratna in topla oseba in še dva druga zelo prijazna izpraševalca in je bil zagovor prijetna debata  z menoj kot strokovnjakom na izbrano temo. Super izkušnja vam rečem! Le zakaj nisem zmogla upoštevati besed prijateljice, ki mi je rekla, da je ona prišla na svoj zagovor doktorata sproščena in navzoče pozdravila z:"Dobrodošli na mojem najlepšem dnevu podiplomskega študija!" :)

Do septembra je bilo vmes tudi nekaj lepih dopustniških dni, ko sem se umaknila stran od stresa in si privoščila celo par dni popolnega odklopa z družinico na nam najljubšem delu hrvaškega otoka v prečudovitem kristalno-turkiznem morju in dober teden odklopa s svojimi prijatelji na (upam kmalu tudi uradno nazaj) slovenski obali ;)  Maja sem skupaj s prijateljicami iz zakonske skupine peš poromala na Brezje k naši Mariji Priprošnjici in jo prosila za končanje študija. Po septembru pa sem končno obudila več stikov s prijateljicami in prijatelji, sorodniki in sosedi. Končno sem imela časa na pretek za popoldanski počitek, sprehode, svojo družino, druženjeee! Hvala vsem za prečudovite spomine ustvarjene v tem letu (sploh december je bil z obiski zelo pester- kar je po mojem mnenju itak namen prazničnih dni in najlepše možno darilo zame! ;)

Drugi pomembni mejniki so bili tudi okrogla obletnica mojega moža in enaka obletnica poroke babice in dedka, vstop mojega prvorojenca v šolo, kjer mu gre super in tudi to, da sta se oba otroka naučila brati skoraj hkrati! Ja, sta kot dvojčka, čeprav sta skoraj dve leti razlike. No, hčerki se še malo zatika in ne pozna še čisto vseh črk. Mojo staro mamo smo končno dobili bližje nas v dom upokojencev, da jo lahko večkrat obiskujemo in babico in dedka tudi bližje v stanovanje, pa čeprav zgolj za zimo.

Režirala sem tudi igrico za Miklavža, z družino pa smo se pozno jeseni odpravili za vikend na morje na zakonske duhovne vaje in se imeli super. Božič zadnja leta praznujemo cela družina skupaj, povabimo pa, da pri nas takrat stanujejo tudi tašča in tast, kar nam omogoča res najlepše preživete praznike skupaj.

Imela sem tudi kar nekaj videnj in posebnih nalog, ki sem jih opisala v blogu Elan vitalis, vem pa da mi ne bi uspelo brez božje pomoči in prijateljic, ki redno molijo zame. Pred zaključkom študija sem molila devetdnevnico in prosila Boga naj mi pomaga narediti magisterij, saj to ni bilo v človeški, zgolj božji moči, ker sem imela zadnji rok oddaje magistrskega dela zgolj pol leta po potrditvi dispozicije in mesec in pol od celotne prijave mag. dela! Lovila sem namreč zadnji rep zaključka predbolonjskega študija. In mi je (ob možnih nadaljnih popravkih) uspelo, kot mi je bilo dano vedeti. Kaj pa naprej, 2017? Kdor me pozna, ve, da ne morem biti dolgo na miru. Že snujem nove projekte, bloge, celo novo knjigo. Sledite mi ;)