Sunday, June 8, 2014

Smrt in konec razmerja

V zadnjih letih, kot sem ze omenila, sem imela kar veliko izkusenj s konci, takimi in drugacnimi. Zacelo se je s koncem zveze, nato je sledila smrt moza od babice, pa nasega psa, ki je bil z menoj skoraj pol zivljenja, pa smrti znanke, ki sem jo imela zelo rada, smrt sosolca iz osnovne sole, pred tremi leti pa se smrt oceta, kasneje zelo hitro druga za drugo, pa sta umrli se moji dve ostareli sosedi, prijetni zenici, s katerima sem se ravno zadnja leta bolj zblizala. Ob smrti oceta so na plano prisle moje vse pretekle izkusnje s konci in smrtmi, ki niso bili pravilno izzalovani, zakljuceni v moji psihi.
Ugotovila sem tudi, da je razumljivo, da ce si bolj zgovoren clovek, kot na primer jaz, potem je in lepega in hudega (izgub) vec.
Spominjam se, ko sem bila majhna, me je bilo veckrat strah teme, saj me je tema spominjala na smrt, bilo me je strah smrti. V vsakem koncu, temi, je del strahu pred neznanim, neobvladljivim, koncem, smrtjo.