Mame ne smemo zboleti

Moje življenje od zadnje objave je bilo (vsaj do sedaj) najbolj naporen del mojega življenja. Sploh zadnjih 5 tedenov je bilo nooooriiiih. Nikdar si nisem predstavljala, da je lahko življenje z dvema majhnima otrokoma, ki sta 20 mesecev narazen, tako naporno, čeprav so me vse moje kolegice sotrpinke svarile naj bo med otrokoma vsaj 2 leti in pol, ampak neeee, nisem poslušala. Želela sem si ju imeti čim bolj skupaj, saj se mi je zdelo, da bosta kasneje boljša prijatelja, poleg tega nisem bila več tako mlada in sem hotela čimprej opraviti z nosečnostmi in porodi.

Kaj je tako napornega? Naporno je predvsem to, da sem se po sveh porodniškah in zelo kratkem času vmes, končno vrnila na delovno mesto, kjer me je zaradi pogostih bolezni moje zamenjave, čakalo ogromno dela, ki sem ga želela čimveč stlačiti v svoj delavnik, da bi mi čim manj dela ostalo za doma, saj z dvema majhnima otročkoma zraven pač zelo težko kaj narediš. Tako sem domov prihajala zelo utrujena, nato pa se brez minute počitka do večera ukvarjala z obema otrokoma, večkrat zaman poskušala hkrati še kaj pospraviti, in vsak dan upala, da bosta otroka hitro zaspala, da bi še kaj naredila. Ko sta končno zaspala, pa…sem zaspala skupaj z njima. Zbudila sem se okrog polnoči in se razočarana in utrujena zgolj prestavila v spalnico. Ponoči sta se obvezno oba zbudila in prišla k nama v posteljo, ta mala se je hotela še enkrat dojiti iz mojega že tako izčrpanega in suhega telesa. Vmes smo seveda imeli vsak teden kakšen dan bolezni izmenjaje enega ali drugega otroka in seveda prekrokane noči merjenja in zbijanja vročine, zjutraj pa vsa neprespana seveda v službo. Poleg službe  sem kot zakleto imela v obeh pevskih zborih junija koncerta in seveda kar naprej ene intenzivne, poleg rednih, še dodatne vaje, ki so mi, poleg vseh zaključnih sestankov, ocenjevalnih konferenc ob zaključku šolskega leta, močno kratile moj čas z otrokoma in bile zame še dodatna obremenitev,  da ne omenim še mojega povezovanja terapije s svetovanjem, ki mi vzame veliko časa in priprav. Sama si, čeprav na smrt izčrpana, nisem dovolila zboleti, saj sem se bala kako bo šele potem, če mi še zdaj ne uspe poštimati vseh stvari.