Kako lepo je starati se. Iz mladostniške neizkušenosti, strahov, napačnega in necelostnega doživljanja sveta, se počasi oblikuje celotna slika, preko učenja, pogovorov, izkušenj. Kako smešno se mi zdi, da sem se kot mala bala duhov v naši hiši. Sploh okrog polnoči sem vedela, da hodijo okrog, morda se vračajo za kratek čas v svoj dom. Sedaj vem, da tudi če se to dogaja, so končno to moji predniki, ki mi hočejo le najboljše in bi mi kvečjemu pomagali v mojem življenju in na moji poti, ne bi mi škodovali. Če resnično moja stara mama in ata ali moj oči obiščejo ponovno svoj dom, in srečajo mene, bi me gotovo objeli, bi me bili veseli. To zelo močno čutim ravno zdaj, ta večer. Veselje mojih prednikov do mene in nekakšno sprejetje sebe, svojega doma, svojega življenja. O sprejemanju govorim že nekaj zadnjih objav, a to zato, ker je to proces.
Tudi glede svojega poklica in svojega poslanstva se mi dogajajo podobne stvari- ko vse sprejmem in se prepustim božjemu vodstvu, dobim navodila za svojo pot, znake, včasih celo vizije delčka svoje prihodnosti. Za vizije se mi zdi, da sem morala ogromno kar garati, da jih lahko vidim. Gotovo je ta moja občasna jasnovidnost dar, a veliko sem delala na tem, da sem intuicijo razvijala: Večkrat sem se še ob zvonenju stacionarnega telefona vprašala vnaprej kdo bi lahko bil, poskušala začutiti energijo tistega, ki kliče, potem sem poskušala uganiti ali je na moji poti do službe vse v redu in nato poslušala prometne novice, poskušala sem tudi ugotoviti kateri fant mojih prijatlejic bo postal njihov mož- zanimivo je, da se redko zmotim.
Življenje se mi razkriva vedno bolj in bolj, dobiva globino, pridobiva celo sliko. Všeč mi je, uživam v prepuščanju in delovanju po intuiciji. Čeprav je delavno, natrpano, a hkrati pestro, zanimivo in ne preveč naporno. Kadar je preveč naporno vem, da nekaj ne delam prav in da se ne poslušam. Vsi imamo intuicijo, le da nekateri vanjo vlagajo premalo časa. Verjeti si, zaupati si, to je tisto pravo, vse ostalo je zgolj poskus ugajanja drugim, slepo sledenje, pretirano prepuščanje. V sebi imamo vse odgovore.
