Umirjanje življenja

Moj sin in hčerka mirno spita poleg mene in končno imam čas, da spet nekaj napišem, saj me od abstinence že prav srbijo prsti. Naša življenja so zelo pestra ta trenutek. Navajamo se, da smo štirje, v Sloveniji se dogajajo velike spremembe, ki zadevajo tudi mene, očka je zaradi dela večji del dneva odsoten, opazujemo razvoj naše male princeske, soočamo se z obdobjem trme pri ta velikem in mu poskušava z možem dati čimveč pozornosti, da bi bilo čimmanj ljubosumja..
Zanimivo- opažava, da ima sestrico neizmerno rad, kar naprej jo boža, ljubčka, objema, obraz se mu kar razsvetli, ko jo zagleda. Sprememba je v njegovem vedenju do naju, staršev: opazil je, da ko mala zajoka takoj pritečeva in tudi sam probava to tehniko in se potem čudi zakaj njega zaradi dretja kregava, malo pa tolaživa in ji nežno govoriva. Moram priznati, da mi je kar hudo, ker še veliko stvari ne razume in ker tudi midva večkrat njega ne razumeva, a resnično drži, da je otrok v osnovi dober in da s svojim vedenjem samo želi nekaj sporočiti, samo da odrasli prehitro sklepamo da je le trmast.