Pr(a)va vzgojna vprašanja

Kdaj je potrebno otroku začeti postavljati meje? Različni avtorji pravijo različno. Nekateri pravijo, da z ljubeznijo in pozornostjo otroka ne moreš razvaditi, drugi pravijo, da bi otroku morali nekatere meje pričeti postavljati že zelo zgodaj, pri enem letu.

V osnovi sem zelo intuitivna mama. Čeprav sem prebrala kar nekaj "čtiva" na temo vzgoje že v okviru svojega univerzitetnega in magistrskega študija in seveda zanimanja, pa tudi v pripravi na prihod lastnega otroka, se skoraj vedno odločam intuitivno. Zelo čutim potrebe mojega otroka in vidim, da je zanj najboljše, da mu dam tisto, kar v sebi čutim, da je zanj pravilno. V zadnjem času pa se morda preveč obremenjujem z mnenji drugih, meni pomembnih oseb iz moje bližnje okolice, iz katere dobivam veliko različnih pogledov na vzgojo. In čeprav vidim, da so mame, ki se glede ravnanja z otroki in vzgoje pretirano zanašajo na strokovno literaturo, prenapete, ker ne delajo iz sebe in se to, kljub vsemu "pravilnemu" ravnanju odraža na otrokih tako, da so sami zmedeni in inhibirani in kljub temu, da je naš malček najbolj zdrav, zadovoljen malček in se zelo hitro in pravilno razvija, si ne morem pomagati, da bi se sama včasih ne obremenjevala.

Zadnje čase, ko sem že nastopila na delovno mesto in se je mali zaradi ločitvene stiske pričel več dojiti, ponoči zbujati in jokati, se sprašujem ali sem slaba mama, ker mu ne znam postaviti meje in postopoma zmanjševati dojenja.

Aktivna mami

Kar nekaj časa nisem pisala. Imela sam druge pomembnejše stvari, ki jih ni bilo moč odložiti in zdaj moram vse nadoknadit.
Torej. Še pred začetkom prave sezone smo bili na morju in kraljevali plaži v zadnjih dneh moje porodniške. Zdaj pa že delam. Še dobro, da je bil "mehki prehod", kot sama rada rečem, ker sem na delo prišla konec junija in sedaj v miru lepo urejam dokumentacijo, pišem poročila, načrtujem delo za naprej... mirno. Poleg tega sem prišla na delovno mesto za slabe tri tedne in sedaj že odštevam dneve do mojega, zaradi lanskega neizkoriščenega - še podaljšanega dopusta do sredine avgusta. Jupiiii. Kdo bi si mislil, da je (v mojem primeru) tako fajn imeti otroka poleti. Če bi se dalo bi tudi drugega tako načrtovala, ampak saj veste- glede teh stvari je težko kaj načrtovati- no, ko bo Bog dal.
Druga stvar je bila, da pišem za magisterij, in to še ne bo kmalu končano...sedaj delam šele pilotsko raziskavo, pa se mi takooo ne daaaa. Ampak je treba brcat v to smer, ker v bistvu ne vem koliko časa še imam, preden bom morala kaj vračat državi, tako da...
Tretja stvar je bila pomoč pri detajlih in fotografiranje prelepe primorske cerkvene poroke mojega strica in krsta moje sestrične, čemur je sledila morska pojedina z jastogom, črno rižoto s hobotnico, brancinom, začinjeno z rezanci s tartufi, izvrstno družbo in lahkotno poletno torto, ki ji je sledil užitek na plaži ob navdušenem čofotanju mojega šonza. (op.: ime izhaja iz Miško->Mišonzi->Šonzi ;)
Četrta stvar (joj, pa je res veliko stvari- uf) je bila, da so me prosili, če bi lahko napisala članek in posnela intervju za Baby book- to mi je bilo v velik užitek in v čast ter se že veselim objave video intervjuja na njihovi novi strani in nadaljnjega sodelovanja. Poleg tega pa smo imeli tudi snemanje vadbe z vozički s klubom mladih mamic na bibaleze.si in seveda so mojega überfotogeničnega sinka kar naprej slikali in koga kot vedno hoteli za povedat par besed o tej aktivnosti- seveda mene. (slikice in video so tule: http://bibaleze.si/clanek/starsi/z-otroskimi-vozicki-do-fit-postave.html )
Sem ugotovila, da so ljudje okrog mene navajeni, da lahko mene vedno "porinejo" v to, da kaj povem za televizijo, da se zavzamem za kakšno stvar, ...