Wednesday, April 27, 2011

Natančen opis poteka poroda

http://c.kleko.si/porod

Vsaka ženska ima drugačno porodno izkušnjo, tako kot druge dogodke doživljamo na različne načine. Kakšna vam bo rekla, da je bil hiter in lahek, spet druga da težek in naporen. Mama mi je kasneje rekla, da mi ni hotela preveč v detajle govoriti o porodnih bolečinah, da me ne bi preveč prestrašila, saj je zelo veliko tudi v psihološki pripravljenosti, pa tudi, ker je porod pri vsaki ženski drugačen. Nekaj velja kot pribito- porod je zelo naporen za telo ženske in porodne bolečine so resnično hitro pozabljene, ko ljubkuješ to malo čudovito bitje. Mi ne verjamete? Boste videle.

Kako je bilo pri meni?
(tu pa je še opis čisto drugačnega, hitrega lepega Drugega poroda)

Tuesday, April 26, 2011

Dojenčkovo "čudno" vedenje

Novorojenček se okrog enega meseca spremeni v dojenčka, ta pa v malčka približno pri enem letu (čeprav bi bilo logično-ko se neha dojiti). Dokler ne govori, kar je šele približno pri 1,5 -2h letih, je njegovo vedenje za starše uganka.

Otrok, oz.plod, ima že v trebuhu nekaj značilnih vedenj: brcanje, sesanje prsta, dihanju podobni gibi s pljuči, kot bi vadili za kasneje. Njegovo kolcanje takrat prepoznamo tako, da se nam zdi, kot bi mamo nežno brcal vedno v isto mesto, v enakih intervalih kar nekaj minut. Že v maternici odprejo svoje oči. Vendar nekateri tudi nekaj dni po rojstvu držijo svoje oči bolj zaprte, nekateri (kot naš) pa že ven pridejo radovedni in si ogledujejo vse v svoji okolici. Seveda v svojem dometu, ki je v začetnih dneh le 20 cm, a se njihovo vidno polje hitro veča. Pomembno je tudi, da vemo, da otrok sliši zunanje zvoke že približno v 4.mesecu rasti v maternici in ves čas srka vzdušje (tudi stres) matere, zato je pomembno, da poskušamo (tudi na delovnem mestu) zmanjšati stres in biti čim več časa čimbolj umirjeni.

Novorojenčki najprej z jokom kažejo skoraj vse svoje potrebe: po hrani (oz.pijači-kar je v začetku oboje mleko), znake utrujenosti, da mu je vroče ali ga zebe, željo po telesni bližini. Vendar je njihov jok drugačen, kadar so utrujeni, kot kadar so lačni ali kažejo nelagodje (opisano v postu Najin dojenček). Mama se razmeroma hitro lahko nauči prepoznavati različne oblike joka. Novorojenčkovo počutje v mami odzvanja in mama njegovo utrujenost čuti kot lastno, zato ga je včasih zelo težko umiriti in uspavati, ker se same počutimo na smrt utrujene. A če se mu takrat damo na razpolago in se potrudimo svoje potrebe malo postaviti na stran, večkrat ugotovimo, da naša utrujenost "čudežno" mine, ko novorojenček (ali tudi kasneje dojenček in malček) zaspi. Vredno je takrat postaviti njegove potrebe pred naše, saj imamo v nasprotnem primeru iz minute v minuto bolj utrujenega otroka in vedno bolj utrujeno in razdražljivo mamo, ki potem vedno težje potolaži, umiri, uspava otroka.

Dojenček na začetku še nima razvitih vratnih mišic, zato je potrebno paziti na njegovo glavico in mu jo podpirati nekje do 3. meseca starosti, vendar naj ima tudi v tem času možnost za krepitev mišic. Slednje se razvijajo in utrjujejo postopoma od vratu navzdol. Najprej obvlada vratne, nato ramenske, pa roke, trebuh in hrbet, nato noge. V začetku so njegovi gibi nekoordinirani in nehotni. Tudi prvi "nebeški" nasmeški niso hotni, zavestno se otrok prične smejati šele okrog 3.,4. meseca.

Sunday, April 3, 2011

Seznam prvoaprilskih šal

Dedek reče vnučku na skiroju:"Guma ti je počila!" in vnuček:"Kje?" in jaz, ki to slišim:"Hahaha!"
Ja, spet je 1.april, si rečem, eden mojih naljubših dni, poleg pusta in božiča. Spet bo treba koga naaprilit!"

Narava se po dolgem zimskem spancu prebuja in tudi na moj vrt je posijalo sonce. Moje mnenje glede praznikov je, da jih je treba praznovati, saj je tako življenje bolj razgibano in pestro. Držim se reka: Kdor zapusti praznike, prazniki zapuste njega. Kar prevedeno pomeni: Kdor se neha veseliti ob prazničnih dneh, ga veselje zapusti. Na splošno sem bolj tradicionalne, vaške narave, pa ne da bi kar nekritično sprejemala tradicijo, običaje ali "buh obvari" bila del vaškega obrekovanja. Ne, živim, kot mi paše, ampak tradicija in običaji, sploh pa prazniki mi pašejo. Žalostna sem, ker se malokdo potrudi, da bi me naaprilil, zato sem se odločila, da vam zaupam nekaj izvrstnih domislic.

Obožujem zimske običaje- od sv. Miklavža, božiča in okraševanja, do svetih treh kraljev, najbolj všeč pa so mi ravno pomladni običaji: pust, 1.april, valentinovo in gregorjevo in seveda velikonočni pirhi, potica, hren-mnjami! Kot se ne spomnim leta, da se ne bi našemila v pustno šemo, kar datira do mojih prvih 3h let življenja (bila sem: najprej medicinska sestra, dimnikarček, arafat, rdeča kapica, klovn, japonka, trebušna plesalka, mačka, velika žoga, hudiček, karate kid, indijanka, črnka, Pika Nogavička, čarovnica, ciganka, plesalka charlstona, ... do lani, ko sem bila "po sili razmer" ;) Miss Buši), tako je moja obvezna tradicija praznovati 1. april, tako da koga naaprilim.

Vse se je začelo, ko sem bila stara 5 let in mi je ata na ta dan poklonil čokolado milka in je vztrajal, da kar takoj pojem en košček, zdela se mi je sumljiva in, ko sem jo odvila, stara, a je nikakor nisem mogla prelomit, ker je bila lesena in jo je moj star ata, ki je bil znan šaljivec, pobarval tako, da je izgledala prava. Meni se je zdelo to super zabavno, seveda šele, ko mi je oči razložil namen 1.aprila. No in od takrat obvezno koga naaprilim.

SEDAJ PA - tam tam ta daaaaaam: MOJ SEZNAM PRVOAPRILSKIH ŠAL, ki sem jih že izvedla na drugih nič-hudega-slutečih in ga zato delim tudi z vami: