Monday, November 1, 2010

Najin dojenček

Vsak dan se veliko novega zgodi in dnevi hitro tečejo. Danes pa sem si končno lahko utrgala moment, da popišem vso to lepoto naših skupnih začetkov in predvsem spoznanja novopečene mamice.

Že v trebuščku sem poznala tvoj karakter- si odločen, glasen, takoj moraš jasno dat vedet, če ti kaj ni prav, nisi (še?) potrpežljiv, a si hkrati nežen, čuteč, ljubeč. Že v trebuščku si čutil veliko najine ljubezni, a s toplino svojih rok te je, ko si bil nemiren in si močno brcal, skozi steno trebuščka lahko umiril le očka. A zdaj vidim, da je bil moj strah odveč- takoj ko umirim svoje misli, umirim svoje dihanje in se posvetim samo tebi, se v trenutku umiriš.

Si zelo prijeten deček. Všeč mi je, kako hitro dozorevaš in je s teboj lahko živeti, saj nisi naporen. Že od začetka si miren med preoblačenjem, uživaš med kopanjem in vedno takoj mirno zaspiš v lupinici ali vozičku.

Pomagaš mi.