Znamenja bližajočega poroda

Bliža se moj porod in mislim, da se kar premalo zavedam, da bom morala svoj tempo čisto podrediti našemu novorojenčku. Vsak dan se opazujem, če so že nastopila znamenja bližajočega poroda. Na internetu nisem našla seznama, ki bi jih vsa združeval, zato, drage bodoče mamice, sem jih posebej za vas zbrala tu.

ZNAMENJA BLIŽAJOČEGA PORODA so lahko katerokoli (ali več) naslednjih znakov:
- odtekanje vode (odteče ti zelo veliko vode, ne da bi to lahko ustavila)- plodovnica je lahko prozorna, motna ali celo zelena, ... različnih barv- brez panike!)
- popadke prepoznate tako:
- špikanje v jajčnikih (kot menstrualni krči)
- boleče otrdevanje trebuha (ki postajajo vse močnejši - različno od nebolečega otrdevanja = lažni popadki)
- ponavljajoči se krči, ki se prično v križu
- hujšanje (par dni prej pade teža (za par kil)
- driska ali velika potreba večkrat na dan (telo se očisti pred porodom)
- sluzni čep se izloči (ponavadi od 24-48ur pred porodom, lahko tudi nekaj dni prej, veliko sluzi, lahko s krvjo).

Nekatere poročajo, da se je otrok nekaj dni ali kakšen teden prej spustil nižje (niso imele več zgage, olajšanje dihanje) in/ali da so se njegovi gibi umirili ter tudi da so imele na dan poroda neverjetno veliko energije. Odprtost materničnega vrata pa ni zanesljiv znak- saj ste lahko že nekaj tednov pred porodom odprte nekaj cm.

Mislim, da sem jih zajela vsa- če pa imate še kakšno, sporočite, da jih dam na seznam. :)

Tako drage sonosečnice- klukajte in se opazujte, pa veliko sreče in lahek porod vam želim. Še par dni... ;)

(opomba: dodano kasneje: tu opisujem potek poroda )

Poletna svoboda

Včeraj si je moj dragi zaželel kebab in v popoldanskih uricah sva se odpravila na še eno poletno avanturo v mesto. Parkirala sva v centru (brez problema, saj je večina ljudi na dopustu) in se z nosečniškim tempom odpravila čez mesto. Naročiva kebab in seveda sem morala zraven parkrat ugriznit, čeprav mi prej ni bilo nič zanjga in čeprav je zato moj dragi naročil malo pikantnega (in bi me znalo malo šraufat ;) in nato - seveda- se čez prileže še kepca sladoleda. Ampak potem pa se najina avantura začne: na teh 200 m do sladoleda se najprej pred najinimi očmi odvije zanimiva predstava uličnega performerja iz Anglije - sicer njegovi triki niso tako zelo posebni, kot je zanimivo to koliko ljudi je s svojim besedičenjem in angleškim naglasom privabil, da so si ga ogledali. :)
Nato greva naprej in zaslišiva glasni: "Opa, opa, opa, opa!" Pogledava na Ljubljanico in tam se odvija prava kajakaška tekma, medtem ko ravno za najinima hrbtoma ostale ekipe še tečejo po ulici do svojih kanujev - uau, kako tole prebudi zaspano poletno mesto! Malo gledava in navijava, nato pa si končno privoščiva sladoled in lagano šetnjo po mestu - zdi se mi, da so vsi tako mirni, počasni, kot midva. S polžjo hitrostjo se premikava ob Ljubljanici, pozdravljava mimoidoče prijatelje in si ogledujeva novitete. Na Ljubljanici je zrasel Mesarski most in kar nekaj teras ob Ljublanici se prenavlja, da bomo lahko obiskovalci še bolj uživali v ljubljanskih lepotah. Od blizu si pogledava most, vse kipe, ki so na in ob njem razstavljeni (ne vem pa, če so vsi primerni za otroke- nekaj jih je še meni težko prebavljivih :S in ugotavljava kakšen absurd se dogaja v Ljubljani v recesiji- gradijo nove mostove, terase, stadion... po drugi strani pa ni denarja za veliko bolj življenjsko pomembne stvari- za plače, za šolstvo, ipd. Hm, saj ne veš kaj bi si mislil...
Nazaj grede me moj najdražji mož časti še bonbončke iz čokoladnice in počasi odpujsava domov. Kako lepo je, ko se svet tako počasi vrti in ko se ti nikamor ne mudi.

Obvezen memo: sinku bova lahko ob podobnih sprehodih povedala, da je Mesarski most star toliko kot on :) Aja, pa še nasvet Ljubljančankam: v kiklici se ni ravno pametno sprehajati po mostu- no, vsaj ne preblizu ograje mostu- trust me ;)

Najin Kamnik

Najino prvo stanovanje, kjer sva skupaj živela kot najemnika je bilo v Kamniku. Posteljo sva imela ob oknu, ki je bilo čez celo steno in ob jutrih naju je grelo jutranje sonce in najin prvi jutranji pogled je bil na bližnji hrib in na sprehajalce in naključne mimoidoče. Vsako jutro je bilo čudovito! Pa ne samo zaradi razgleda- tudi zaradi najine sveže ljubezni in predvsem občutka svobode. Stanovanje sva imela daleč od služb, od najinih domov. Počutila sva se kot kralj in kraljica, čeprav stanovanje ni bilo veliko. Tu sva bila brez motečih faktorjev, tu sva se razvajala, se spoznavala, brez obveznosti. Zdaj je že malo drugače: investirala sva v stanovanje, gradiva družinico, bližje sva delu, domači naju lahko kadarkoli zmotijo.
In ko želiva ponovno pridobiti tisti občutek svobode, zaljubljenosti in brezskrbnosti, se vrneva tja. V najin Kamnik. Greva na večerni sprehod, s sladoledom ali kebabom v roki, po svežem podalpskem zraku, ob čudovitih barvah večernega sonca.
Eden izmed takih je bil tudi včerajšnji večer. Instinktivno sva po napornem dnevu odšla v šoping v eno tamkanjšnjih trgovin in se nato zapeljala tja - sprehajala sva se po na novo obnovljeni najini sprehajalni potki ob reki, šla namočit najine tačke v mrzlo reko in metala kamenčke v skalo na drugi strani. Tokrat je mož zmagal s 3:2 :) Sonce pa je počasi zahajalo. In nama spet prineslo mir in nepozabni trenutek srečanja najinih sproščenih duš.